Je velika noč vedno na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni?

avtor Danilo Steinman dne v Znanost in kultura

Bližajo se Velikonočni prazniki. Po cerkvenih pravilih, ki so jih določili leta 325 na Nicejskem koncilu, naj bi Veliko noč praznovali na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni.

Zakaj je letos Velika noč v nedeljo, 9. 4. 2023?

Kot je bilo že omenjeno se Velika noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tu imamo »dve pomladni polni luni«, astronomsko (dejansko) in cerkveno (domnevno). Prva pomladanska polna luna po astronomskih opazovanjih je v četrtek 6. 4. 2023, cerkvena pa v sredo 5. 4. 2023. Datum Velike noči se vedno določa po cerkveni polni luni. Ker sta v letu 2023 »obe luni« v istem tednu je določitev enostavna. Velika noč je prvo nedeljo po tem (9. 4. 2023).

Rimokatoliška (zahodna) Velika noč po Gregorijanskem koledarju
 2019202020212022202320242025202620272028
astronomski začetek pomlad20. 3.20. 3.20. 3.20. 3.20. 3.20. 3.20. 3.20. 3.20. 3.20. 3.
cerkveni začetek pomladi21. 3.21. 3.21. 3.21. 3.21. 3.21. 3.21. 3.21. 3.21. 3.21. 3.
astronomska polna luna21. 3.8. 4.28. 3.16. 4.6. 4.25. 3.13. 4.2. 4.22. 3.9. 4.
zahodna cerkvena polna luna18. 4.8. 4.28. 3.16. 4.5. 4.25. 3.13. 4.2. 4.22. 3.10. 4.
Velika noč21. 4.12. 4.4. 4.17. 4.9. 4.31. 3.20. 4.5. 4.28. 3.16. 4.
razlika vzhodna-zahodna Velika noč7728773507350

tabela 1: Rimokatoliška (zahodna) Velika noč po Gregorijanskem koledarju

(vir: https://webspace.science.uu.nl/~gent0113/easter/easter_text2a.htm in https://www.heavens-above.com/?lat=46.5629&lng=15.6485&loc=2&alt=274&tz=CET)

Pravoslavna (vzhodna) Velika noč in Pasha po Gregorijanskem in Julijanskem koledarju
 2019202020212022202320242025202620272028
vzhodna cerkvena polna luna – greg.23. 4.12. 4.1. 5.20. 4.9. 4.28. 4.17. 4.6. 4.25. 4.14. 4.
Velika noč – gregorijanski28. 4.19. 4.2. 5.24. 4.16. 4.5. 5.20. 4.12. 4.2. 5.16. 4.
Velika noč – julijanski15. 4.6. 4.19. 4.11. 4.3. 4.22. 4.7. 4.30. 3.19. 4.3. 4.
Pasha – gregorijanski20. 4.9. 4.28. 4.16. 4.6. 4.23. 3.13. 4.2. 4.22. 3.11. 4.
Pasha – julijanski7. 4.27. 3.15. 4.3. 4.23. 3.10. 3.31. 3.20. 3.9. 3.29. 3.
razlika Pasha- vzhodna Velika noč8103581012710105

tabela 2: Pravoslavna (vzhodna) Velika noč in Pasha po Gregorijanskem in Julijanskem koledarju

(vir: https://calendarhome.com/calculate/convert-a-date)

Velika noč že sama po sebi spreminja datum. Prihaja tudi do razlike datuma velike noči pri Rimokatoliški (zahodni) cerkvi in Pravoslavni (vzhodni) cerkvi. V Rimskokatoliški cerkvi je v uporabi formula, pri kateri lahko pride do odstopanja za nekaj ur med cerkveno in astronomsko polno luno. Kot je razvidno iz tabele 1 je v 90% (9 od 10 let) ta skoraj vedno sklada z astronomskimi opazovanji. V letu 2019 pa je vidno razhajanje med astronomsko in cerkveno luno za 28 dni. Pri Pravoslavni cerkvi za izračun cerkvene polne lune uporabljajo formulo, ki temelji na Metonovem ciklusu. Tako cerkvena polna luna odstopa od astronomske polne lune za več dni. Zato se lahko zgodi, da je Pravoslavna Velika noč več dni pozneje kot v Rimskokatoliški cerkvi. Pravoslavna Velika noč je po pravilu tudi vedno po Pashi po julijanskem koledarju (tabela 2).

Zakaj je bila Velika noč leta 2019 zamaknjena?

V letu 2019 je bila Velika noč 21. 4. 2019, ker je bila cerkvena polna luna 18. 4. 2019, čeprav je bila (dejanska) astronomska prva pomladanska polna luna že 21. 3. 2019. Po astronomskih opazovanjih bi tako morala biti Velika noč že 28 dni prej, v nedeljo 24. 3. 2019 (Vičar, Z.: Astronomija v osnovnih šolah (VII), revija Spika, februar 2022). Zakaj je do tega prišlo? Odgovor na to vprašanje ni preprost. Povezan je z določitvijo datuma začetka pomladi, različnimi koledarji, opazovanjem Lune in Sonca, Pasho, cerkveno definicijo datuma Velike noči, formulami za ta izračun,…

Astronomski in cerkveni začetek pomladi

Po astronomskih opazovanjih se pomlad začne, ko se Sonce na nebu navidezno nahaja natančno nad ekvatorjem Zemlje in je njegova deklinacija enaka 0° (tudi rektascenzija in ekliptična longituda sta enaki 0°). Zemljepisna širina Ptuja je 46,4° severno. Pomlad se začne, ko je, ob prehodu čez meridijan (azimut 180°) kotna višina Sonca nad Ptujem 43,6° (90° – 46,4° + 0° = 43,6°). To pa zahteva natančno opazovanje kotne višine Sonca. Že stari Egipčanski in Babilonski (Kaldejski) astronomi so natančno merili te kote in pred več tisočletji ugotovili, da se pomlad začne okrog 21. marca. Zato so »cerkveni« začetek pomladi fiksirali na 21. marec. Vendar se je z novejšimi astronomskimi opazovanji pokazalo, da to v praksi vedno ne drži. Dejansko se pomlad med leti 2019 in 2028 začne 20. marca (en dan prej), torej takrat ko je Sonce na svoji navidezni poti v pomladišču. To cerkveno fiksiranje na 21. marec je en od razlogov zakaj pride do občasnega zamika datuma Velike noči.

Lunarno-solarno leto in Julijanski ter Gregorijanski koledar 

Človek je že v pradavnini začel meriti čas s štejem dni in mesecev. Opazil je Lunine mene, ki so mu pomagale pri štetju mesecev. Tako so nastali Lunini koledarji, ki jih nekateri uporabljajo še danes. Nato so ugotovili, da se Lunino leto (354,37 dni) in Sončno leto ne ujemata. Razlika med njima je okrog 11 dni. Leta 46 pr. n. št. je, po vzgledu prejšnjega Grškega koledarja, nastal Julijanski koledar, ki je določil, da je Sončno leto dolgo 365,25 dni. Napaka Julijanskega koledarja (približno 3 dni zamika na 400 let) se je glede na kotno višino Sonca nad obzorjem s časom opazila, zato so v 16. stoletju z novimi astronomskimi opazovanji določili, da je Sončno leto dolgo le 365,24 dni in uvedli Gregorijanski koledar, kjer je napaka enega dneva na 3200 let. Danes je razlike med Gregorijanskim in Julijanskim koledarjem 13 dni (tabela 2). Po Gregorijanskim koledarju 9. 4. 2023 je po Julijanskim 27. 3. 2023.

Anno Domini

Z uvedbo Julijanskega koledarja se leta še niso štela tako kot danes. Način današnjega štetja let in poimenovanje Anno Domini (leta Gospodovega) je leta 525 vpeljal Dionizij Mali, ki je izračunal, da je leto 284 od začetka vladanja cesarja Dioklecijana, pravzaprav leto 525 let od Jezusovega rojstva, to je našega štetja. Novejše znanstvene raziskave so pokazale, da se je Jezus rodil okoli 5 let prej (https://sl.wikipedia.org/wiki/Anno_Domini).

Metonov cikel

Že leta 433 pr. n. št. je Grški astronom Meton uporabil 19 letni cikel, ki ga je povzel po še starem babilonskem koledarju. Pri tem ciklu je 235 Luninih mesecev (235 x 29,5306 dni = 6939.69 dni) približno enako 19 julijanskim letom (19 x 365,25 dni = 6939,75 dni). Razlika je približno 1,5 ure (6939,75 – 6939,69 = 0,06 dni). Z uvedbo tega cikla so lahko računanje po mesecih prilagodili računanju po letih. Polna luna se pojavi vsakih 19 let ob enakem datumu (https://sl.wikipedia.org/wiki/Meton). Ta cikel bil zelo napreden, čeprav razlika približno ure in pol po Julijanskem koledarju v dobrih 300 letih (19 let x (24 h / 1,5 h)) prinese en dan razlike.

Pasha

Pasha je judovski praznik, ki ga v slovenščini imenujemo tudi judovska velika noč ali praznik opresnikov. Pasha je čas, ko se Judje spominjajo izhoda iz Egipta, kjer so trpeli v suženjstvu. Praznik pashe se začne na predvečer 15. dne meseca nisana po judovskem koledarju (15. nisan 5783 = 6. april 2023)  in traja osem dni. Pasha je pomembna tudi za kristjane, saj je bil Jezus Kristus križan ravno na predvečer pashe, na dan po pashi pa je po njihovem prepričanju vstal od mrtvih. V spomin na ta dogodek kristjani praznujejo Veliko noč (https://sl.wikipedia.org/wiki/Pasha).

Za zaključek

Odgovor na naše vprašanje: »A je Velika noč vedno na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni?« je »skoraj vedno«. V približno 10% se datum Velike noči, izračunan na podlagi pravih gibanj Lune in Sonca razlikuje od datuma, ki je določen s cerkvenimi pravili, ki so prav tako temeljila na astronomskih opazovanjih skozi tisočletja. Starodavni astronomi so za tiste čase, zelo natančno opazovali in merili. Tudi Duncan v svoji knjigi »Koledar: 5000 let naporov, da bi uskladili uro in nebo« opisuje koliko astronomskega in matematičnega znanja ter naporov je bilo vloženega v posamezne formule. Prav tem naporom je povečan ta prispevek o izračunu datuma Velike noči.   

Pa lepe Velikonočne praznike

Albin Gradišnik