Prišla je pomlad! Njen prihod so praznovali že od nekdaj, kako je povezana s praznovanjem Gregorjevega in Velike noči?
20. marca, ob 22.24, se je s spomladanskim enakonočjem začela pomlad.
Enakonočje za astronomski pojav v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez Sončevo središče, kar ima za posledico da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu. To se zgodi okoli 21. marca (pomladansko enakonočje) in okoli 23. septembra (jesensko enakonočje).
Pomladansko enakonočje je mejnik za astronomsko štetje let, ki so ga določili leta 325 na Nikejskem cerkvenem koncilu. Pomlad se začne, ko se Sonce na nebu navidezno nahaja natančno nad ekvatorjem Zemlje. Srednje Sonce prečka nebesni ekvator. Njegova deklinacija, rektascenzija in ekliptična longituda so tedaj vse enake nič. Točka na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator, je pomladišče. Sonce je na svoji navidezni poti v pomladišču ob pomladanskem enakonočju.
Beseda »enakonočje« oziroma »ekvinokcij« izhaja iz latinščine: Aequus (enako), nox (noč). Dan in noč naj bi bila enako dolga. To se seveda v praksi ne zgodi. Sončni vzhod na Ptuju je bil 20.3.2023 ob 5.58, zahod pa bo ob 18.12. Dan je tako za 14 minut daljši od noči. Dan in noč sta bila enako dolga že 16. marca, vendar je bila deklinacija takrat -1,80 stopinje, kar pomeni, da smo takrat še v zimi.
Že davna ljudstva so praznovala prihod pomladi, ki je ponazarjalo praznovanje novega življenja narave in novega upanja. Krščanstvo je to praznovanje preuredilo v Veliko noč, ki se praznuje prvo nedeljo po prvi pomladanski polni Luni. Prva pomladanska polna Luna po astronomskih opazovanjih nastopi v četrtek, 6. aprila ob 6.35 uri. Zato Veliko noč letos praznujemo 9. aprila.
Tudi Gregorjevo (12. marec), ki je nekoč veljalo za prvi spomladanski dan, saj je bila v 15. stoletju razlika med današnjim gregorijanskim in takrat veljavnim julijanskim koledarjem 9 dni (21. marec), ima korenine v predkrščanski dobi praznovanja dajanja ognja v vodo (ugasnitev luči), ki simbolizira novo moč narave.
Prav god svetega Gregorja na 12. marec kaže kako težko je bilo določiti tropsko leto. Tropsko ali Sončevo leto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike. Z Julijanskim koledarjem iz leta 46 pr. n. št. so določili, da je tropsko leto dolgo 365,25 dni, za kar so astronomi kasneje ugotovili, da je nekoliko predolgo. Z Gregorijanskim koledarjem so želeli to napako leta 1582 popravili. Določili so da je tropsko leto dolgo 365,24 dni. Ta mala razlika v decimalki je v dobrih 2000 letih nanesla že na 13 dni. Danes je namreč razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem 13 dni. Tako, da se je letošnja pomlad po julijanskem koledarju začela 7. marca. 2023.
Obdobje koledarske pomladi, ki se začenja danes, bo trajalo do 21. junija. Pomlad, kot letni čas, bo tako trajala 92 dni, 18 ur in 33 minut.
Lep pozdrav,
Albin Gradišnik
IPA Skupina za astronomijo Kasiopeja
