V naši sekciji za astronomijo – Kasiopeji so nekaj vrstic namenili pomladanskemu enakonočju. Ste vedeli, da je pomladansko enakonočje mejnik za astronomsko štetje let? To so določili leta 325 na Nikejskem cerkvenem koncilu. Samo novo leto pa nastopi 80 dni prej (1. januar 2016) kar pa je bilo določeno leta 153 pr. n. š. (na dan ko so nekoč slavili Janusa – poganskega boga začetka in konca). Pomlad se začne ko se Sonce na nebu navidezno nahaja natančno nad ekvatorjem Zemlje. Srednje Sonce prečka nebesni ekvator. Njegova deklinacija, rektascenzija in ekliptična longituda so tedaj vse enake nič. Točka na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator je pomladišče. Sonce je na svoji navidezni poti v pomladišču ob pomladanskem enakonočju. Beseda Enakonočje oziroma Ekvinokcij izhaja iz latinščine: Aequus (enako), nox (noč). Dan in noč naj bi bila ta dan enako dolga. To se seveda v praksi ne zgodi. Sončni vzhod dne 20.03.2016 je ob 5:58 uri, zahod pa 18:12 uri. Dan je tako za 14 minut daljši od noči. Dan in noč sta enako dolga že 16.3.2016 (vzhod: 6:05 – zahod: 18:05), vendar je nagnjenost takrat še -1,80°, kar pomeni, da smo takrat še v zimi.
Davna ljudstva so praznovala prihod pomladi, to je praznovanje novega življenja narave, ter novega upanja. Krščanstvo je to praznovanje preuredilo v Veliko noč (27. marca 2016), ki se praznuje prvo nedeljo po prvi pomladanski polni Luni. Prva pomladanska polna Luna pa nastopi v sredo, 23. marca 2016 ob 13:00 uri.
