Ponosni smo na našega dolgoletnega člana Mirka Ploja, ki je novembra izdal avtobiofrafsko knjigo Prebliski modrega angela. To je o knjigi zapisal Tone Partljič:
Mirko Ploj ni takšen pesnik in pisatelj, ki bi le ob silnih čustvenih pretresih začutil, da je potrebno poiskati »posebne« besede. Izbral in napisal je nekaj zbornikov o vlogi slovenske milice v času osamosvojitve. Zdaj pa je pred nami znova neke vrste zbornik – Plojevega leposlovnega ustvarjanja; knjiga z naslovom: Prebliski modrega angela. V Kulturnem domu Pekre je bila njegova knjiga predstavljena, v soboto, 5. novembra 2016.
V prvem delu knjige je z navdihom popisal svoje zares težko in stresno otroštvo. Njegova zaskrbljena mama je prihajala na roditeljske sestanke in razumevajoče sodelovala. Ponosna je bila na svojega pridnega, discipliniranega in bistrega fanta. Očeta nekako »ni imel«. Napol dokumentarno spominsko pisanje o lastnem otroštvu razkrije marsikaj o drobnem dečku iz slovensko-goriških bregač.
Drugi del knjige opisuje šolanje za socialističnega miličnika, kjer dobimo vpogled v življenje fantov, bodočih plavih angelov, v internatu in šoli, prva mala nastopaštva na prireditvah in zaljubljenosti in seveda o njegovi mami, ki je bila zdaj daleč vstran. Opis študija je eden redkih literarnih dokumentov o tej vrsti šolanja.
V tretjem in nadaljnjih poglavij se njegovo pisanje »zresni« in postane bolj poročilo o službenih postajah in nekaterih dogodkih, ki jih je kot miličnik in prav kmalu tudi komandir doživel na Teznem, v Lenartu, Rušah in kasneje na najvišjih položajih v Mariboru. Z dokumenti je opremil tudi svoj »konec« kariere in mnoga zaslužena priznanja. Njegovi spomini so izraz priznanju občutku za skromnost, težnjo k objektivnosti in izrazitem občutku za etiko, moralo, disciplino. Zmerom je natančen, odgovoren in vendar optimističen. Sodeloval je v osamosvojitvenih bojih in odločitvah, s čimer se pa prav nič ne ponaša. Njegov pristop je skromen, se ne ponaša kakor mnogi, ki bi radi iz vseslovenskega »upora« še zlasti izstopali.
Osupne nas njegova poezija, ki je razmišljujoča, ljubezenska, domoljubna in tudi priložnostno slavilna (zlasti kar zadeva družine, hčeri, a na prvem mestu je vnukinja).
