Skupina za astronomijo Kasiopeja pri IPA klubu Štajerska vse člane IPA seznanja o zanimivem naravnem pojavu.
Pomladansko enakonočje je mejnik za astronomsko štetje let. To so določili leta 325 na Nikejskem cerkvenem koncilu. Samo novo leto pa nastopi 79 dni prej (1.januar 2019) kar pa je bilo določeno leta 153 pr. n. š. (na dan ko so nekoč slavili Janusa – poganskega boga začetka in konca). Pomlad se začne ko se Sonce na nebu navidezno nahaja natančno nad ekvatorjem Zemlje. Srednje Sonce prečka nebesni ekvator. Njegova deklinacija, rektascenzija in ekliptična longituda so tedaj vse enake nič. Točka na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator je pomladišče. Sonce je na svoji navidezni poti v pomladišču ob pomladanskem enakonočju. Beseda »enakonočje« oziroma »ekvinokcij« izhaja iz latinščine: Aequus (enako), nox (noč). Dan in noč naj bi bila ta dan enako dolga. To se seveda v praksi ne zgodi. Sončni vzhod dne 20. 3. 2019 je ob 5:58 uri, zahod pa 18:12 uri. Dan je tako za 14 minut daljši od noči. Dan in noč sta enako dolga že 16. 3. 2019 (vzhod: 6:05 – zahod: 18:05), vendar je nagnjenost takrat še -1,80°, kar pomeni, da smo takrat še v zimi.
Praznovanja prihoda pomladi, Velika noč in dejanska ter »cerkvena« prva pomladanska polna Luna
Davna ljudstva so praznovala prihod pomladi, to je praznovanje novega življenja narave, ter novega upanja. Krščanstvo je to praznovanje preuredilo v Veliko noč (21. aprila 2019), ki se praznuje prvo nedeljo po prvi pomladanski polni Luni. Prva pomladanska polna Luna po astronomskih opazovanjih nastopi (povzeto po Heavens Above) že v četrtek , 21. marca 2019 ob 2:43 uri, naslednja pa 19. aprila 2019, ob 13:12 uri. Tokratna “cerkvena” polna Luna, po kateri se računa Velika noč pa naj bi nastopila 18. aprila 2019 (povzeto po Julian/Gregorian Easter Sunday and Jewish Passover), tako da ne sledi dejanski astronomskim opazovanjem, ampak ima 28 dnevni zamik. Ta zamik je na nek način razumljiv, saj na primer na Havajih začetek pomladi nastopi 20. 3. 2019 ob 11:58, polna Luna pa 20. 3. 2018 ob 15.43 (povzeto po po Heavens Above), kar je pred 21. marcem, na katerega bi naj stari Aleksandrijski astronomi fiksirali datum začetka pomladi. Težko je uskladiti »nebo in čas«, to ugotavlja tudi David Ewing Duncan v svoji knjigi z naslovom »Koledar – 5000 let naporov, da bi uskladili uro in nebo«. Posebej zanimiv astronomski problem je Lunarno-solarno leto, oziroma kako spraviti 12 luninih mesecev (lunarno leto = 354 dni) v eno dejansko solarno leto (solarno leto = 365,24 dni), zato tudi izračun Velike noči ni enostaven. Za spodnji izračun je uporabljena Metonova perioda iz leta 433 pr. n. št., določila Nicejskega koncila iz leta 325, Aleksandijska metoda, Computus in določila Gregorijanskega koledarja ter Meeüsov algoritem. Upoštevano je tudi pravilo, da mora biti vzhodna Velika noč po Pashi. Zato je za preračun Pashe iz Judovskega v Julijanski in Gregorijanski koledar uporabljena Gaussova formula. Po zgoraj navedenih izračunih je tako: -Zahodna Velika noč 21. aprila 2019 -Vzhodna Velika noče je 28. aprila 2019, po Julijanskem koledarju je 15. aprila 2019 -Pasha je 20. aprila 2019, po Judovskem koledarju je 15. Nissan 5779, po Julijanskem koledarju je 7. aprila 2019. Več o tem
