Po zelo vroči sredini avgusta, ko je termometer na amaterski vremenski postaji Gradišnik v Krčevini na Vurbergu nameril temperature višje od 35°C, bomo lahko ob koncu poletja, v nedeljo, 7.9.2025, opazovali popolni Lunin mrk.
Vzhod Lune in zahod Sonca
Polna Luna bo 7.9.2025 začela, nad Ptujem in Mariborom, vzhajati ob 19:21 na vhodni strani neba ravno takrat, ko bo Sonce zahajalo na zahodni strani neba. Ta večer bo nekaj posebnega. Ko se bo začela Luna dvigati nad obzorje bo že popolnoma zasenčena z Zemljino senco. Zato bo Lunin temni in bakreni disk potreboval še nekaj časa, preden bo postal viden, še posebej, če bodo ob močni atmosferski absorpciji nad obzorjem še kakšne meglice. Začetek popolne faze Luninega mrka bo namreč že ob 19:30.
Za opazovanje tokratnega popolnega Luninega mrka pojdite nekam višje in si zagotovite dober pogled na vzhodno in jugovzhodno obzorje, saj bo v času mrka Luna res zelo nizko nad obzorjem, le med 1 in 23 stopinjami nad njim.
Časovne faze popolnega Luninega mrka
Posamezne faze popolnega Luninega mrka bodo 7.9.2025 vidne nad Slovenijo:
P1 – 17:28 začetek polsenčnega mrka, to je začetek vstopa Lune v Zemljino polsenco (pri nas ta faza ne bo vidna)
U1 – 18:27 začetek delnega mrka, to je vstopa Lune v Zemljino senco (pri nas ta faza ne bo vidna)
19:21 vzhod Lune => Azimut 99°
19:22 zahod Sonca => Azimut 279°
U2 – 19:30 začetek popolnega mrka => višinski kot Lune +1° => Azimut 100°
20:11 maksimum Luninega mrka => višinski kot Lune +7° => Azimut 108°.
U3 – 20:52 konec popolnega mrka => višinski kot Lune +14° => Azimut 115°
U4 – 21:56 konec delnega mrka, to je konec izstopa Lune iz Zemljine sence => višinski kot Lune +23° => Azimut 128°
P4 – 22:55 konec polsenčnega mrka, to je konec izstopa Lune iz Zemljine polsence => višinski kot Lune+30° => Azimut 142°
Iz navedenega je razvidno, da bomo lahko mrk praktično videli v celoti. Prikrajšani bomo le za njegove začetne faze od P1 do U2.
Priprave na opazovanje
Prvič soLunin mrk, ki je bil viden tudi nad današnjim Ptujem in Mariborom, iz 19. na 20. marec 720 p. n. š. opisali Babilonci. Grafični prikaz tistega Luninega mrka izpred 2745 let so naredili pri NASA, in si ga lahko “pogledate” na tej spletni povezavi (https://eclipse.gsfc.nasa.gov/5MCLEmap/-0799–0700/LE-0720-03-20T.gif). Takšni grafični prikazi nam v veliki meri popestrijo to opazovanje. Na opazovanje se moramo dobro pripraviti, da lahko potem res uživamo v tej čudoviti igri med svetlobo in senco ob gibanju Sonca, Zemlje in Lune po našem nebu. Zato si dajmo že sedaj avgusta, pred tokratnim začetkom opazovanja, dobro pogledati grafični prikaz (spodnjo sliko 1) tokratnega popolnega Luninega mrka, ki bo v nedeljo, 7.9.2025 in ga najdemo na spletnih straneh NASA.
Dobro bo, da si pripravimo še kak daljnogled, saj bomo lahko vse faze popolnega Luninega mrka opazovali tako s prostim očesom, kot s katerimkoli optičnim pripomočkom.
Grafični prikaz mrka – kako ga brati?
Na grafičnem prikazu popolnega Luninega mrka 7.9.2025 (slika1) je NASA zraven slike in zemljevida zabeležila še nekaj zelo zanimivih dodatnih podatkov. Pa si jih dajmo tokrat skupaj pogledati.
slika 1: popolni Lunin mrk 7.9.2025, vir: https://eclipse.gsfc.nasa.gov/LEplot/LEplot2001/LE2025Sep07T.pdf
Tip mrka in čas maksimalne faze
Že iz naslova grafičnega prikaza je razvidno, da bomo tokrat opazovali popolni Lunin mrk (Total Lunar Eclipse). Pod naslovom vidimo čas maksimalne faze popolnega Luninega mrka v zemeljskem dinamičnem času TD (18:12) in v univerzalnem koordiniranem času UTC (18:11). V Sloveniji imamo, v tem delu leta, poletni čas, zato moramo UTC času prišteti dve uri, da dobimo čas, ki velja pri nas, torej 20:11.
Polsenčna in senčna magnituda, gama, saroški cikel ter koordinate Sonca in Lune
Pri Luninem mrku poznamo dve magnitudi: polsenčno in senčno. Ti povesta kolikšni del Luninega premera pokriva Zemljina polsenca oziroma Zemljina senca ob maksimalni fazi mrka. Ob maksimalni fazi, ob 20:11, bo polsenčna magnituda tegamrka (Penumbral Magnitude) znašala 2.34. To število, ki je večje od 2 in nekaj, nam pove, da bomo tokrat opazovali popolni Lunin mrk, pri katerem bo popolna faza mrka (do U2 do U3) kar precej dolga. Maksimalna senčna magnituda tega mrka (Umbral Magnitude) ob 20:11, bo znašala 1.36. Tudi to število je večje od 1, saj gre za popolni Lunin mrk.
Na desni strani ob obeh magnitudah je podatek o sredini sence – gami: Gama bo znašala -0.27. To negativno število pomenim da bo os Zemljine sence potekala severno od Lune.
Tokratni Lunin mrk je del 128. saroškega cikla, ki se ponavlja vsakih 18 let in 11 dni, v katerem se bo zvrstilo 71 mrkov. Prvi mrk iz tega saroškega cikla je bil junija leta 1304, zadnji pa bo avgusta 2566, nato se bo ta cikel mrkov končal. Tokratni popolni Lunin mrk, 7.9.2025, bo 41. po vrsti.
Pod saroškim ciklom so podatki o koordinatah Sonca oziroma Lune v trenutku maksimalnega mrka ob 20:11:
RA – rektascenzija
Dec. – deklinacija
SD – navidezni kotni polmer
HP – horizontalna paralaksa
Iz rektascenzije (RA) Sonca, ki je pod 12. urami in iz deklinacije (Dec.) Sonca, ki je nad 5. stopinjami, vidimo, da smo 7.9.2025 še v poletju. Prav tako iz rektascenzije Sonca (11 ur in 6 minut) in rektascenzije Lune (23 ur in 6 minut) vidimo, da bosta Sonce in Luna, v času mrka, natanko na nasprotnih straneh neba.
Iz navideznega kotnega premera Lune (SD – Angular Diameter) vidimo, da bo ta na nebu znašal približno pol stopinje. Premer Lune bo točno 32 ločnih minut (2x polmer 16 ločnih minut). Tako bi bilo za cel krog potrebno “nanizati” 720 tako navidezno velikih kotnih premerov Lune, da bi ga zapolnili. Luna je v resnici kar velika, saj ima srednji premer približno 3500 km. Ker pa bo v času mrka od Zemlje oddaljena približno 370000 km, jo bomo zaradi te oddaljenosti videli tako majhno.
Slika poti Lune skozi Zemljino polsenco in senco
Na osrednji sliki je prikazana pot Lune skozi Zemljino polsenco (Earth’s Penubra) in Zemljino senco (Earth’s Umbra) v času mrka. S črkami P1, U1, U2, U3, U4 in P4 so prikazane posamezne faze mrka. Spredaj je Luna, odzadaj pa Zemljina senca in polsenca. Iz poteka gibanja Lune vidimo, da ta mrk poteka ob dvižnem vozlu, saj Luna prečka ekliptiko na svoji poti proti severu. Dvižni vozel mrka potrjuje še soda številka saroškega cikla, ki je 128.
Dolžina mrka
Pod sliko je navedena celotna dolžina mrka na globalni ravni, ki bo 326 minut. Celotno dolžino mrka od P1 do P4 bo, na primer, mogoče videti iz Indije. Pri nas bo mrk viden le od U2 do P4, to je 215 minut. Senčna dolžina mrka, od U2 do U3, bo dolga 82 minut.
Mrk bo možno nad Ptujem in Mariborom opazovati šele po vzhodu Lune, ko bo ta zadosti visoko nad obzorjem, da bo vidna (po točki U2), pa tja do konca delnega mrka (U4), to je približno 140 minut. Tudi zadnjega dela, od konca delnega mrka (U4), do konca polsenčnega mrka (P4) ni mogoče videti. Zemljina polsenca se bo Luni popolnoma umaknila po P4 ob 22:55, ko bo Luna spet dosegla popolni sij.
Zemljevid
Spodaj je še zemljevid, ki prikazuje vidnost vsake posamezne faze tega popolnega Luninega mrka iz različnih krajev na Zemlji. Ta mrk bo torej viden iz Evrope, Afrike, Azije in Avstralije. Na zemljevidu vidimo tudi točko, kjer bo Luna v zenitu (točno nad glavo opazovalca) ob maksimalni fazi mrka ob 20:11. Tokrat bo Luna v zenitu nad Indijskim oceanom, malo pod ekvatorjem Zemlje. Prav tako iz zemljevida vidimo, da tega Luninega mrka ne bo mogoče opazovati iz obeh Amerik, saj bo Sonce v zenitu v bližini Galapaških otokov v Tihem oceanu.
Relativna enaka geometrija Sonca, Zemlje in Lune
Lunin mrk 7.9.2025 bo imel relativno enako geometrijo Sonca, Zemlje in Lune, kot ga je imel Lunin mrk 28.8.2007, saj izhaja iz istega 128 saroškega cikla. Naslednji enak Lunin mrk iz 128 saroškega cikla bo viden 19.9.2043 (to je čez 6585,3 dni). Na približno polovici Saroškega cilka (približno 9 let in 5,5 dni) se izmenjata Lunin in Sočni mrk z enako geometrijo. Tako je ta Lunin mrk povezan z Sončnim mrkom iz 135 saroškega cikla, ki je bil viden 1.9.2016 in bo naslednjič iz istega cikla viden 12.9.2034. Vsi ti bodo v septembru.
Daljnogled in grafični prikaz že imamo. Sedaj potrebujemo le še jasen nedeljski večer 7.9.2025.
Lep pozdrav,
Albin Gradišnik
