Navidezno gibanje Sonca po nebu je povezano z višinskim kotom Sonca nad obzorjem, Božičem in štetjem let.
Najkrajši dan v letu bo ob zimskem solsticiju, 21. decembra 2024.
Dnevu ko se začne zima rečemo zimski Sončni obrat (solsticij). Ta bo, v soboto, 21.12.2024 ob 10:20 po Srednjeevropskem standardnem času. Če se zazremo v nebo okrog zimskega solsticija, opazimo, da je Sonce zelo nizko nad obzorjem. Okrog 12. ure (ob prehodu čez meridian opazovalca) je višinski kot Sonca, le 20 stopinj.
Čas sončnega vzhoda in zahoda ob zimskem solsticiju poskusimo tokrat določiti s pomočjo sončne svetlobe, oziroma lege sence, ki jo na ravno ploskev navpične sočne ure meče trikotni gnomon. Kako to narediti? Na navpični sončni uri, ki je priložena na zgornji sliki vidimo trikotno senco, ki kaže sončni čas. Vrh trikotne sence se dotika debele temno modre deklinacijske črte, ki označuje zimski solsticij. Spodnja stranica trikotne senca pa se dotika tanke vodoravne črte, ki prehaja skozi nodus in je vzporedna z ravnino obzorja. Zvečer tako zelo enostavno čas sončnega zahoda ob zimskem solsticiju razberemo z vrha trikotne sence, to je iz točke (rdeča puščica), kjer temno modro deklinacijsko črto seka tanka vodoravna črta obzorja. Zjutraj je trikotna senca obrnjena v nasprotno smer. Hitro vidimo, da Sonce ob zimskem solsticiju vzide nekaj pred 8. uro in zaide malo po 16. uri.
Sončni vzhod dne 21.12.2024 je ob 7:38, zahod pa 16:12. Dan bo takrat najkrajši in noč najdaljša. Dan bo dolg le 8:34. Vendar kljub temu, da bo takrat najkrajši dan v letu 2024 Sonce takrat ne bo najhitreje zašlo, ampak bo zašlo dve minuti kasneje, kot 11.12.2024, to je deset dni pred zimskim obratom Sonca.
Sonce bo najhitreje zašlo, v sredo, 11. decembra 2024.
Najzgodnejši zahod Sonca:
– v Murski Soboti bo Sonce 11.12.2024 zašlo že ob 16.08. Na dan zimskega solsticija (21.12.2024), bo zašlo 2 minuti kasneje, ob 16.10.
– na Ptuju bo sončni zahod 11. 12.2024 ob 16.10, dve minuti prej kot na dan zimskega solsticija, ko bo zašlo ob 16.12.
– v Mariboru bo 11.12.2024 Sonce zašlo ob 16.11, 21. decembra pa dve minuti kasneje, ob 16.13.
– v Ljubljani bo 11.12.2024 Sonce zašlo ob 16.17, 21. decembra pa dve minuti kasneje, ob 16.19.
Kljub najzgodnejšem zahodu Sonca bo dan 11.12.2024 za 5 minut daljši, kot 21.12.2024, saj bo dolg 8:39.
Sonce bo najpozneje vzšlo na novoletni dan 1. januarja 2025, deset dni po zimskem solsticiju.
– v Murski Soboti bo Sonce moč 1.1.2025 ugledati ob 7.39, tri minute pozneje kot na dan zimskega solsticija (21.12.2024), ko vzide ob 7.36.
– na Ptuju bo vzšlo ob 7.41, tri minute kasneje, kot na dan zimskega solsticija, ko vzide ob 7:38.
– v Mariboru bo vzšlo ob 7.42, 21. decembra pa tri minute prej, ob 7:39.
– v Ljubljani bo vzšlo ob 7.45, 21. decembra pa tri minute prej, ob 7:42.
Kljub najpoznejšemu vzhodu Sonca bo dan 1.1.2025 daljši za 6 minut, kot 21.12.2024, saj bo dolg dolg 8:40. Tako na silvestrovo ni najdaljša noč v letu, kot to radi rečeno, saj je tista ob zimskem solsticiju za 6 minut daljša.
Vidimo, da se dan po zimskem solsticiju sprva začne daljšati zaradi večernih minut in ne jutranjih.
Božič…
Davna ljudstva so zimski Sončni obrat praznovala kot praznik boga Sonca. Praznik ko je Sonce premagalo temo in se dan začne spet daljšati, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim (svetloba premagala temo – dobro premagalo zlo). Na Božič, 25.12.2024, je dan dolg 8:35, to je minuto več kot ob zimskem solsticiju. Krščanstvo je praznik boga Sonca preuredilo v Božič, kot praznik rojstva Jezusa – Odrešenika sveta.
Od kdaj štejemo naša leta?
V prispevku ves čas omenjamo konec leta 2024 in začetek leta 2025 našega štetja. Naše štetje (n. št.) je koledarska doba, ki jo uporablja večina sodobnega sveta. Dionizij Mali, skitski menih, je posodabljal tabele za izračun Velike noči, v letu 247, ki so jih takrat šteli od zasedbe prestola rimskega cesarja Dioklecijana. A ker je bil Dioklecijan poznan kot preganjalec kristjanov, je Dionizij, v dihu krščanstva, za izhodišče štetja predlagal Jezusovo rojstvo. Dionizij je takrat izračunal, da naj bi se Jezus rodil 531 let prej, ki ga je določil za začetno leto 1 našega štetja. Poimenoval jo je Anno Domini (leto Gospodovo), ki je bilo pozneje preimenovano v leto našega štetja, ali kar n. št., da bi se izognili verskemu pomenu prvotne besedne zveze. Dionizij se je skoraj zagotovo zmotil z določitvijo leta Jezusovega rojstva, saj naj bi se po Markovem evangeliju Jezus rodil v času Heroda Velikega, ki pa je umrl že leta 4 pr. n. št. To pomeni, da se je moral Jezus roditi pred tem. Kljub tej napaki naše (Dionizijevo) štetje velja še danes, oziroma že skoraj 1500 let.
Po v svetu poznamo še druga štetja let…
Pri preračunu v naš Gregorijanski (solarni) koledar moramo upoštevati značilnosti drugih koledarjev in njihovega štetja let. Na primer pri muslimanskem, oziroma islamskem koledarju, ki je lunarni, je leto dolgo 12 lunarnih mesecev. To je običajno 354 dni, kar je za 11 dni krajše od našega leta, ki ima običajno 365 dni. Naše leto 2025 je muslimansko leto 1446 po hidžri, preselitvi Mohameda iz Meke v Medino, ki je začetek islamskega štetja let. To se je po našem koledarju zgodilo leta 622. Od takrat so minila 1403 naša leta. Kot vidimo je teh 11 dni na leto, v 1403 letih, prineslo približno 43 dodatnih let.
Tako je leto 2025 po Gregorijanskem koledarju
– leto 5785 po judovskem koledarju
– leto 1446 po muslimanskem koledarju,
– leto 1403 po perzijskem koledarju
Kdaj se začne novo leto?
Pomladansko enakonočje je mejnik za astronomsko štetje let. Tudi Perzijsko leto 1403 se je začelo ob pomladnem enakonočju 20. marca 2024 po Gregorijanskem koledarju. Judovsko leto 5785 (305. v 19-letnem ciklu) se je začelo 3. oktobra 2024 po Gregorijanskem koledarju. Glede na različne islamske veroizpovedi in kulture se je Muslimansko leta 1446 začelo 6., 7. ali 8. julija 2024 po Gregorijanskem koledarju. Naše novo leto, se bo začelo 1. januar 2025. Prvi januarje bil določen leta 153 pr. n. š., na dan, ko so nekoč slavili Janusa – poganskega boga začetka in konca. Bog Janus je dal tudi ime mesecu januarju. Današnji začetek novega leta po Evropi in svetu na isti dan, sploh pa na 1. januar, zaradi nekrščanskega značaja in poganskega izvora boga Janusa, zelo dogo ni bil samoumeven.
Kdaj se začne nov dan?
Davna ljudstva so različno določala tudi začetek novega dneva, ena s sočnim vzhodom, večina pa s sončnim zahodom. V cerkveni rabi se še danes šteje, da se nov dan začne s sončnim zahodom, zato se slavje velikih praznikov pričenja zvečer pred njimi. Civilni dan pa se danes po svetu začne ob opolnoči po krajevnem času. Tako bodo, po srednjeevropskem standardnem času, ki ga uporabljamo v Sloveniji, v nov dan in s tem v novo leto 2025 prvi vstopili v otoški državi Kiribati ob 11. uri (31.12.2024), zadnji pa na otoku Baker ob 13. uri (1.1.2025), saj so na svetu časovni pasovi v razponu od UTC+14 do UTC-12.
Kako znotraj ene ure večkrat pričakati začetek novega leta?
Časovni pasovi nam prinašajo to možnost, da lahko znotraj ene ure, 2 krat, vstopimo v nov dan in s tem v novo leto. Na primer na meji med Finsko (UTC+2) in Švedsko (UTC+1), najprej nazdravimo novemu letu na Finski strani v kraju Kaaresuvanto, nato pa čez kratek most prečkamo reko Mounio, ki je mejna reka med državama in istočasno tudi meja dveh časovnih pasov, na Švedsko stran v kraj Karesuando in po eni uri ponovno nazdravimo začetku novega leta 2025. Podobno je med krajema Kalotina v Bolgariji (UTC+2) in Dimitrovgradom v Srbiji (UTC+1), ki sta prav tako blizu skupaj. Če pa želimo znotraj 1 ure kar 3 krat vstopiti v novo leto 2025 pa moramo na primer na tromejo 3 zveznih držav v Avstraliji. Okrog tromejne oznake Cameron Corner lahko le z nekaj koraki peš v 1 uri kar 3 krat vstopimo v novo leto 2025, saj je tam tromeja med Novem južnem Walesom (UTC + 11), Južno Avstralijo (UTC + 10.30) in Queenslandom (UTC +10) in tremi časovnimi pasovi.
Lepo pozdravljeni.
