Igra med svetlobo in senco ob gibanju Sonca, Zemlje in Lune po našem nebu nam je danes ponoči (16. 5. 2022 med 3:30 in 5:20 http://www.s52sk.com/astronomija/mrki.htm) prinesla zanimiv astronomski pojav popolni Lunin mrk, ki je bil iz Slovenije viden, kot delni Lunin mrk.
Člani Skupine za astronomijo Kasiopeja, ki deluje znotraj Mednarodnega policijskega združenja – Regionalnega strokovnega kluba policistov Štajerska smo opazovali ta zanimiv astronomski pojav iz Slatine (občina Cirkulane). Ob 5:15 smo svoj pogled usmerili proti Donački gori in nastala je spodnja fotografija delnega Luninega mrka, ko je Zemlja zakrila 85% Lune.
(foto: Marko Vidovič, član Skupine za astronomijo Kasiopeja – IPA Regionalnega strokovnega kluba policistov Štajerska)
Človek že od prazgodovine opazuje Lunine mrke. Prvič so Lunin mrk iz 19. 3. na 20. 3. 720 p. n. š. opisali Babilonci. Iz simulacije, ki so jo naredili pri NASA, je razvidno, da je bil ta popolni lunin mrk v letu 720 p.n. š. viden tudi iz naših krajev (iz današnjega Ptuja). Stari Babilonski astronomi so že takrat poznali Saroški cikel s katerim se je dalo napovedovati mrke (perioda cikla je dolga približno 18 let, 11 dni in 8 ur).
Mrk, ki smo ga danes (16.5.2022) videli na jutranjem nebu je imel relativno enako geometrijo Sonca, Zemlje in Lune 4.5.2004. Enak Lunin mrk bo naslednjič viden 26.5.2040 (to je čez 6585,3 dni – cel Saroški cikel). Se pa na približno polovici tega Saroškega cilka (približno 9 let in 5,5 dni) izmenjujeta Lunin in Sočni mrk z enako geometrijo. Tako, da je ta današnji Lunin mrk povezan z Sončnim mrkom, ki je bil viden 10.5.2013 in bo naslednjič viden 31.5.2031.
Znotraj Saroškega cikla današnjega Luninega mrka (od 16.5.2022 do 26.5.2040) bo vidnih še okrog 40 drugih Luninih in Sončnih mrkov, ki s tem današnjim mrkom niso povezani. Prvi takšen Senčni Lunin mrk bo iz naših krajev viden že 5.3.2023.
Albin Gradišnik
član Skupine za astronomijo Kasiopeja