Kot mnoga leta do sedaj, je tudi letos v okviru Policije, bil organiziran 21. tradicionalni pohod na Triglav. Ker je bil datum organiziranega pohoda enak, kot datumu planiranega pohoda na Triglav v načrtu IPA RK Štajerske, smo se pohodniki člani IPA RK Štajerske odločili, da se tudi mi pridružimo.
Ura je bila 3, še trda tema, ko smo se pohodniki zbrali in se odpeljali v smeri Ljubljane, nato skozi Bled na Pokljuko, kjer je bil predviden začetek vzpona proti Triglavu. Okrog šestih zjutraj, smo bili vsi nared tako, da smo se lahko začeli počasi vzpenjat. Bilo nas je pet, nekaj takšnih, ki so se prvič podali proti našemu čudovitemu Triglavu. Vremenska napoved je bila ugodna tako, da smo kljub velikemu številu ostalih udeležencev, dobro premagovali pot proti Vodnikovemu domu. Postajalo je vedno bolj vroče tako, da je postanek v Vodnikovem domu, kar prijal. Malo smo si odpočili, okrepčali, dopolnili zaloge vode in nadaljevali po lepi razgledni poti. Imeli smo že nekaj ur hoje za sabo. Zaradi dobre družbe, prevelike utrujenosti ni bilo čutiti. V daljavi smo že lahko opazovali Triglav, kar nam je omogočilo čudovito vreme. Videli smo tudi Dom Planika in Triglavski dom na Kredarici. Prišli smo do razpotja za dom na Planiki in Kredarico, kjer smo naredili krajši postanek in izmenjali mnenja in izkušnje z ostalimi pohodniki ki smo jih srečali, nato pot skupaj nadaljevali.
Pot je bila strma in dokaj naporna, bilo je vroče. Ker smo bili velika skupina smo počasneje napredovali, a kljub temu smo okrog pol enih popoldan dosegli Triglavski dom na Kredarici. Sledil je počitek in okrepčilo. Potem smo nadaljevali po predvidenem planu in sicer tako da smo odložili odvečno opremo ter vzeli samo nujno za vzpon na vrh.
Vsi skupaj smo počasi in varno, opremljeni s čeladami, nadaljevali pot proti malemu Triglavu. Večkrat smo se zaustavili in občudovali čudovit gorski svet, kolikor so nam to dopuščale vremenske razmere. Vsi smo varno prišli na Mali Triglav, od koder smo po grebenu nadaljevali proti vrhu z Aljaževim stolpom. Pot ni enostavna, zahteva fizično, tehnično in psihično pripravljenost. Kljub vse naporom smo okrog 15 ure zadovoljni stali na vrhu Triglava ob Aljaževem stolpu. Po stisko rok smo občudovali vrhove okrog nas, si malo odpočili, nekaj popili, nato je sledilo slikanje ter tradicionalni krst za prvi vzpon na Triglav. Vsi smo bili zadovoljni, bile so razne čustvene debate o samem vzponu in seveda je že bilo razmišljanje o sestopu.
Sledil je sestop. Polni prijetnih občutkov smo prišli nazaj preko Malega Triglava do koče na Kredarici, kjer smo pozabili na ves napor. Malo smo se sprostili, razveselili, namestili po skupnih ležiščih, nato se udeležili zaključka, kjer so bila podeljena priznanja in nagrade. Po podelitvi je sledilo druženje z ostalimi policisti, policistkami in ostalimi zaposlenimi v policiji, katero je trajalo dolgo v noč.
Vstajanje je bilo hitro in naporno, vendar poplačano s čudovitim pogledom na sončni vzhod. Po obilnem zajtrku in popiti jutranji kavici, se je skupina odpravila na izhodiščno točko. Med potjo je bil trud nagrajen še s pojavom svizca (brez zavijanja čokolade), ki nas je pozdravil z njegovim značilnim žvižganjem.
Vsi smo se varno in zadovoljni vrnili domov, za kar je zaslužen vsak posameznik s svojo poslušnostjo in disciplino, prav tako naš vodič, ki nas je dodobra seznanil z navodili in napotki, ki so zelo pomembni pri tako zahtevnem vzponu.
Še enkrat hvala vsem, vidimo se na naslednji turi.
Tome Petreski
