Sončna ura je tudi pripomoček za določitev začetka astronomske jeseni
Večkrat me kdo vpraša s katerim astronomskim pripomočkom, ali s teleskopom, ali čem drugim, spremljam “gibanje” naše najbližje zvezde, našega Sonca, po našem nebu? Odgovorim jim, jaz “gibanje” Sonca spremljam s sončno uro. Zato je zraven amaterske vremenske postaje Gradišnik v Krčevini pri Vurbergu postavljena tudi sončna ura. Prav tako me večkrat kdo vpraša, ali se lahko iz sončne ure določi začetek jeseni. Ja, iz deklinacijskih črt, ki so narisane na njej, se da zelo natančno določiti začetek jeseni.
Ker se sedaj bliža začetek astronomska jeseni, ki se bo začela 23.9.2026 ob 2:06, si za naše bralce poglejmo kako se da ta začetek določiti iz diptih sončne ure (iz slike1).
Deklinacijske črte na sončni uri
Ob pogledu na diptih sončno uro v Krčevini pri Vurbergu vidimo, da so na obeh številčnicah (vodoravni in navpični) narisani dve različni vrsti črt:
- urne črte in
- deklinacijske črte
Urne črte črne barve so ravne, navpične in poševne črte, ki kažejo čas dneva (slika 1, kaže 8:35 po Sončnem času). Za branje časa, iz teh črt na diptih sončni uri, morate opazovati celotno dolžino sence.
Deklinacijske črte so ukrivljene črte v obliki hiperbol, razen ene svetlo modre popolnoma ravne črte, nad katero je napis “pomladansko in jesensko enakonočje” in poteka natančno v smeri vzhod–zahod. Deklinacijske črte kažejo spreminjanje letnih časov in datumov v letu. Za branje letnih časov in datumov, iz teh črt na diptih sončni uri, morate opazovati izključno le točko, kjer se konča senca (vrh trikotnih gnomonov – le ta kazalec – nodus – vrh sence je na sliki 1 označen z rdečima puščicama), ne pa celotne linije sence. Zaradi nagiba Zemljine vrtilne osi se namreč višinski kot Sonca nad obzorjem med letom spreminja, s tem pa se spreminja tudi dolžina (vrh) sence.
Astronomski začetek jeseni
Jesen se začne v trenutku, ko sub sončna točka, to je točka na Zemlji neposredno pod Soncem, prečka ekvator, oziroma se srednje Sonce na nebu navidezno nahaja nad ekvator Zemlje. Deklinacija Sonca je ob jesenskem enakonočju točno nič stopinj (označeno v belem krogcu), rektascenzija je točno 12 ur, ekliptična dolžina Sonca pa točno 180 stopinj. Prav ta prej omenjena svetlo modra popolnoma ravna deklinacijska črta (črta jesenskega enakonočja), označuje vse to troje.
Diptih sončna ura prikazuje, da se bo kmalu začela astronomska jesen, saj sta se vrha sence (na sliki 1 označena z rdečima puščicama) začela dotikati črt jesenskega enakonočja.
Slika1: vrh sence na diptih sončni uri se je začel dotikati deklinacijske črte jesenskega enakonočja – začela se bo astronomska jeseni
Jesenski ekvinokcij in ekviluks ter višinski kot Sonca
Ptuj, Maribor, Lenart, Murska Sobota,… se nahajajo na zemljepisni širini okrog 46,5 stopinje severno od ekvatorja. To pomeni, da mora biti višinski kot Sonca, v naših krajih, na dan ko se začne jesen, ob zgornji kulminaciji 43,5 stopinj nad obzorjem.
Točno ta vrednost višinskega kota Sonca (43,5 stopinj, ki je razvidna znotraj označenega belega krogca na sliki 1) bo po astronomskih opazovanjih nastopila 23. septembra 2026 po Gregorijanskem koledarju. Zato se bo tega dne začela astronomska jesen. Takrat bo jesensko enakonočje ali ekvinokcij. Vendar tega dne dan in noč ne bosta enako dolga. Sončni vzhod na Ptuju bo 23.9.2026 ob 6:44, zahod pa 18:54. Dan bo namreč 10 minut daljši od noči. Enaka dolžina dneva in noči ali ekviluks bo nastopila šele v soboto, 26. septembra 2026, ko bo vzhod Sonca ob 6:48 in zahod ob 18:48. Beseda ekviluks izvira iz latinščine (aequus – enak, lux – svetloba), podobno kot beseda ekvinokcij (aequus – enak, nox – noč).
Zakaj razlika treh dni?
Astronomsko enakonočje se začne ko srednje Sonce (torej točka središča Sončeve ploskve) prečka ekvator. Če Zemlja ne bi imela ozračja in bi bilo Sonce zgolj majhna točka, bi imeli na 23.9.2026 točno 12 ur dneva in 12 ur noči. Vendar temu ob enakonočju ne bo tako. Iz diptih sončne ure vidimo, da senca od gnomona ob robu ni ostra,
Naše Sonce ni točka na nebu, ampak ga vidimo, kot ploskev, ki ima premer približno pol ločne stopinje. Sončni vzhod se po astronomski definiciji uradno začne, ko se nad obzorjem pojavi zgornji rob Sonca (ne njegovo središče), sončni zahod pa se uradno konča, ko zgornji rob popolnoma potone pod obzorje. V naših krajih (Ptuj, Maribor, Lenart, Murska Sobota) namreč Sonce potrebuje dobre 3 minute, da celoten premer Sončeve ploskve, vzide. Podobno je tudi zvečer ob sončnem zahodu.
Spletna stran Time and Date dodaja, da do te razlike, treh dni v naših krajih, pride tudi ker Zemljino ozračje ukrivlja svetlobo Sonca, znano, kot atmosferska refrakcija. Ta povzroči, da se Sonce zdi višje od svojega dejanskega položaja na obzorju. S tem se zdi, da se sončni vzhod začne prej, sončni zahod pa konča kasneje.
Jesensko enakonočje je lahko med 21. in 24. septembrom
Na spletnih straneh Space.com, NASA in Time and Date najdeno podatke, da v večini let pade jesensko enakonočje na 22. ali 23. september po Gregorijanskem koledarju, izjemoma pa tudi na 21. september, kot je bilo to leta 1931 in kot bo naslednjič leta 2092. Leta 2303 pa bo jesensko enakonočje v naših krajih celo 24. septembra.
Praznovanja okrog jesenskega enakonočja
Starodavni ljudje so že zdavnaj opazili, da je Sonce dvakrat v letu v ravnovesju. Ob pomladnem in jesenskem enakonočju. To je razvidno tudi iz iste svetlo modre popolnoma ravne deklinacijske črte, ki ima napis “pomladansko in jesensko enakonočje”. Deklinacija Sonca ni nekaj novega, saj so jo poznali že Babilonci. Starodavni ljudje so se v času jesenskega enakonočja zahvaljevali za to drugo ravnovesje Sonca v letu, ter za pridelke, ki jim jih je dala narava in se pripravljali na prihajajočo zimo.
Albin Gradišnik
