V okolici Ptuja so člani IPA kluba Štajerska – Skupine za astronomijo Kasiopeja postavili največjo samostoječo diptih sončno uro v Sloveniji. Ta je izdelana po vzoru žepnih diptih sončnih ur iz 16. in 17. stoletja ter združuje vodoravno in navpično sončno uro.
Foto: Radio Maribor – Sintija Jurič – Na fotografiji sta desno Marko Vidovič (vodja IPA Skupine za astronomijo Kasiopeja) in Janko Levanič, levo Albin Gradišnik (član IPA Skupine za astronomijo Kasiopeja)
Na domačem vrtu v Krčevini pri Vurbergu stoji največja samostoječa diptih sončna ura v Sloveniji. Izdelali so jo Albin Gradišnik, Marko Vidovič in Janko Levanič, ki so zadnja tri leta intenzivno delali na tem. Začelo se je leta 2021, ko so pri cerkvi svetega Ožbolta na Potrčevi cesti na Ptuju postavili horizontalno oz. vodoravno sončno uro. Potem so pogledali še več sončnih ur po Sloveniji. Nato je padla ideja, da tudi sami poskušajo izdelati svojo sončno uro in da vanjo zdržimo vse znanje matematikov, astronomov in vseh drugih, ki se v zadnjih 5000 letih ukvarjali s koledarjem in merjenjem časa.
V Sloveniji večinoma prevladujejo samo navpične sončne ure, ki jih najdemo na stenah cerkva in stavb, ali vodoravne sončne ure. Samostoječa diptih sončna ura pa združuje vodoravno in navpično sončno uro z enim gnomonom, ki na obeh urah prikazuje enak čas. Člani IPA kluba Štajerska – Skupine za astronomijo Kasiopeja so po celi Sloveniji pregledali več sončnih ur na cerkvah in stavbah, ter preštudirali razno domačo in tujo literaturo. Albin Gradišnik je pripravil načrt za uro, jo narisal, grafično oblikoval in naredil vse matematične, trigonometrične ter astronomske izračune zanjo.
Foto: Radio Maribor-Sintija Jurič
Kaj lahko razberemo iz te diptih sončne ure?
Sončna ura meri čas s pomočjo navidezne lege Sonca na nebu oziroma sončne svetlobe in sence, ki jo na ravno in navpično ploskev diptih sončne ure meče palica oz. gnomon, postavljen pod različnim kotom glede na posamezno ploskev. Na potek sence vpliva tudi stran v katero je usmerjena; ta diptih sončna ura je usmerjena proti jugu, iz nje pa se lahko razbere marsikaj.
Diptih sončna ura kot prvo meri lokalni sončni čas. Ura poleg tega meri lego Sonca nad obzorjem – torej samo deklinacijo Sonca, višinski kot Sonca. Vključena je tudi magnetna deklinacija, kajti kompas v naših krajih ne kaže točno proti severu, ampak je zamaknjen za pet stopinj. Na njej je tudi graf časovne enačbe; sonce namreč kaže sončni čas in je uro treba prilagoditi tudi glede na standardni čas na naših urah, ki jih imamo na rokah. Do te razlike časa prihaja zaradi ekscentričnosti gibanja Zemlje in pa hitrostjo gibanja Zemlje, nagiba vrtilne osi in vse to je združeno še s samo lokacije postavitve, kajti ta ura je zamaknjena za nekaj stopinj od geografskega poldnevnika srednjeevropskega časa petnajst stopinj in sicer za tri minute in devetnajst sekund. Vključena je tudi analema in prikaz zimskega in poletnega solsticija ter jesenskega in pomladanskega enakonočja.
Foto: Radio Maribor-Sintija Jurič
Marko Vidovič je poskrbel za promocijo sončne ure. Članek o sončni ure je bil objavljen v časopisu Večer, na spletnih straneh RTV Slovenija, Maribor info, Ptuj info in PeTV televiziji. Prav tako je bil na Radiju Maribor objavljen zvočni intervju z vsemi tremi, ki so sodelovali pri izdelavi te ure.
V veliko pomoč pri izdelavi ure je bil tudi Janko Levanič, ki ima več kot 30-letne izkušnje z natančnim tiskom in grafičnim oblikovanjem. Njegova naloga je bila tehnična izvedba, torej sama sestava, lepljenje in grafični tisk.
Diptih sončna ura je lahko tudi lepo darilo
Diptih sončna ura je lahko tudi okras na domačem vrtu, turistična znamenitost ali kot učni šolski pripomoček, s katerim lahko učenci na praktičen način spoznavajo kotne funkcije, gibanje Sonca in vrtenje Zemlje. V pomanjšani obliki pa je lahko takšna ura tudi lepo darilo, ki krasi našo okensko polico.
Albin Gradišnik
